KAKO DELUJEM?

Pri svojem delu izhajam iz spoštovanja sočloveka in temeljnega prepričanja, da smo ljudje v redu. Verjamem v to, da smo ljudje sposobni reševanja problemov ter življenjskega in osebnostnega spreminjanja in rasti. Vrednote, ki so mi pomembne, so: odnos, zaupanje, bližina, notranji mir, sprostitev.

POTEK PSIHOTERAPIJE
Ob vstopu v psihoterapijo je pomembna vaša odločitev, da v svojem življenju želite nekaj spremeniti.

Prvo srečanje namenjam medsebojnemu spoznavanju, vaši predstavitvi problema ter uvodnim dogovorom. Pomembno je, da ugotovimo, da bomo lahko sodelovali ter da je psihoterapevtska pomoč ustrezna. Sčasoma si oblikujemo jasnejše cilje, zastavimo smer psihoterapevtskega dela in se dogovorimo o osebnostni spremembi. 

Ker je za dosego ciljev in osebnostne spremembe zelo pomemben varen in zaupen odnos, se na srečanjih večkrat pogovarjamo tudi o našem odnosu. Pomembno mi je, da v psihoterapiji zgradimo varen ‘prostor’, kjer se lahko se lahko izražate, raziskujete, ste v stiku s sabo in svojim notranjim svetom. Večino dela poteka skozi pogovor, včasih se poslužim tudi kakšne izkustvene vaje ali z vami naredim dogovor za aktivnost izven terapije.  

Za dosego zastavljenih ciljev je včasih zadosti krajše svetovanje, praviloma pa psihoterapevtski proces traja dlje časa (nekaj mesecev, lahko tudi več let).

Ne vem, kako se je to zgodilo, ampak nekega dne sem imel problem. Nisem ga želel. Nisem prosil zanj. Ni mi bilo všeč, da imam problem, vendar tu je bil. Želel sem se ga znebiti. Spodil sem ga stran. Grdo sem ga gledal. Poskusil sem ga ignorirati. A nič ni delovalo.

Moj problem me je začel skrbeti. Kaj, če me bo popolnoma prevzel? Zelo me je skrbelo. Skrbelo me je, kaj se bo zgodilo. Skrbelo me je, kaj bi se lahko zgodilo. In bolj ko me je skrbelo, večji je postajal moj problem. Bolj ko sem se izogibal svojemu problemu, bolj sem ga vsepovsod videval. Neprestano sem razmišljal o njem. Nisem se dobro počutil.

Nisem mogel več prenašati tega: ‘To se mora končati’. Morda sem si ga predstavljal še večjega in strašnega, kot je v resnici bil. Navsezadnje me je prešinilo. Spoznal sem, da se moram soočiti z njim. Čeprav se nisem hotel, in čeprav sem bil prestrašen, sem se pripravil, da se soočim s svojim problemom. Ko sva si zrla iz oči v oči, sem nekaj spoznal. Moj problem sploh ni to, kar sem mislil, da je. Odkril sem, da ima v sebi nekaj čudovitega. Moj problem je v sebi skrival priložnost. Priložnost, da se naučim. Biti pogumen. Storiti nekaj.

(iz knjige: Kaj storiš s problemom? Kobi Yamada)